Tikve XIV A - april 2008

Posadka: Zoki, Frenk, Dani, Saš, Ajgor(Sale), Tommy, Doc, Ziko, Čedo
Routa: Približna routa, klikni tukaj


Nedelja, 13.04.2008 M. Sobota - M. Lošinj

Posadka se zbere do 08.30 pri Frenku, kjer dobijo 0,3 čvajge, ko je napaka ugotovljena pa še 0,3 palinke. Vožnja proti morju mine po PS-u in ob 12:26 smo že na Krku. Še malo "trajektanja" in premetavanja in že je tu Cres in končno Lošinj. Zoki je vesel, da mu je nova posadka pripeljala sonce, zato se ji zahvali z golažem, ki mu ga je pustila prejšnja posadka. Ziko je imel malega Abrahama, da ne pozabimo... najeli se ribe do sitog...


Ponedeljek, 14.04.2008 M. Lošinj - Škadra - Veli rat

Nabava hrane in pijače, ter polnjenje lukenj na jadrnici. Ob 09:25 odhod iz Malega Lošinja proti Velom ratu. Južnega vetra je je le za vzorec, zato se odločimo za "motorčkanje". Kasneje, ko le malce bolj zapiha, razvijemo jadra... in začne se uživanje.

Plujemo med Silbo in Premudo proti Škadri, kjer omilimo lakoto v uvali Trate. Za malico je bila odlična golaževa juha, ki je po zaslugi Saleta bila zelo gosta, posadka pa se ni pritoževala. Nadaljujemo med Škadro in Istom mimo Vodenjaka, Tramerike do Velega rata. Nastopi vprašanje:"Uvala Čuna, ali marina Veli rat"? Odločimo se za marino, kjer pristanemo okoli 18:00 ure. Pristanek izvede Tommy, ki se pridno uči jadralskih veščin, saj si želi na svojo prvo samostojno jadranje. Seveda je v bližini tudi Zoki, če bi šlo karkoli narobe. Poljaki na bližnji jadrnici sicer nekaj tulijo, kao pazi muring, toda to Tommy-ja in Zokija to ne zmede. Pristanemo ob 18.00.

"Stop d enđin" kriči mornar, kljub temu, da mu mi odgovarjamo v hrvaščini in slovenščini. Kasneje se spoznamo, gre za pravega Hrvata Mitjo (priimka raje ne bom omenjal), ki ima tega dne presenetljivo veliko dela. Privezal je že dve jadrnici in glej ga šmenta, približuje se že tretja. Veselo kramljamo z njim in sosedi Poljaki.

Kasneje Zoki v pisarni pogleda prognozo, kjer Aladin kaže za naslednje dni zelo slab veter, dežja pa nič. Za večerjo Dani in Zoki pripravita lazanjo. Po večerji nekateri opravijo kratek sprehod do edine vaške gostilnice, pivo gre komaj po grlu dol, zato se posadka odpravi spat. Ostali kartajo.

Dnevna etapa: 24,5 NM
Z jadri: 4 ure
Z motorjem: 3 ure, 30 min


Torek, 15.04.2008 Veli rat - Sali

Takoj zjutraj se prepričamo, da Aladin le ni tako točen, saj je že ponoči deževalo po nebu pa so se podili oblaki. Odločimo se za obisk svetilnika Veli rat le Tommy vztraja na pomolu in s palico v roki čaka na... morda morsko deklico, kdo ve.

Medtem osem mornarjev planinari proti svetilniku, kjer Ziko uporabi svoj šarm in se dogovori s svetilničarjevo ženo, da nas pusti na vrh. Vstopnino smo seveda vseeno plačali - biznis je biznis. Na vrhu svetilnika posnamemo tudi nekaj« fotk« in že se vračamo proti naši Vesperi.

Ob 11:10 odhod proti Saliju. Pri vetru pa se Aladin ni zmotil, zato za plovbo uporabljamo motor. Kosilo smo opravili v uvali Brbinj. Sledil je kratek počitek, ko skipper Zoki opazi, da se je morje zunaj potemnilo, kar pomeni, da je zapihal veter. Odrinemo in glej ga »šmenta«, zunaj res piha. Razvijemo jadra in že veselo jadramo proti Saliju.

Medtem izvedemo tudi drugi del krsta za Čeda, Zika in Saleta. Prvi del so opravili že na zadnjem sestanku na kopnem. Drugi del pa se sestoji iz nabiranja morskih sadežev, poznavanje pomorskih veščin in zaupanja posadki. Čedo in Ziko sta presenetljivo hitro opravila z morskimi sadeži, verjetno sta doma kad precej vadila. Sale pa je imel precej težav, najprej s slanostjo vode, potem z velikostjo sadežev in nosu, na koncu pa mu je vendarle uspelo. No ja, možakarja je že cel dan kuhala vročina tako, da mu je počasnost oproščena. Rezultat pa je na sliki.
Mornarske veščine so obvladali tako - tako. Še bo potrebna vaja. Posadki pa so tudi zaupali. Zato so na koncu lahko nazdravili z dobro mešanico ladijskih zalog in na koncu še s šampanjcem.
V Saliju spet pristaja Tommy, ki ima tokrat manjše probleme, vendar jih reši - "z lahkoto". Zoki in Željko (legenda priveza v Saliju) takoj vzpostavita kontakt, saj Željko pozna vse svoje stalne stranke, kar Zoki očitno že je (pa Tikve tudi).

Sledi p rvi napad na Maritimo, WC-je in tuše zvečer pa večerja za Zokijev rojstni dan pri Marasovih, kjer se je Jerko (oz. njegova mama) potrudil-a z odlično večerjo (crni rižoto od sipe i hobotnice izpod peke sa krumpirom), ki jo je zabelil s ceno. Kakorkoli Frenkova čvajga je dobila še en dodaten vzdevek in je od takrat dalje znan tudi kot "Bazag" ili "Bazga". Mornarji so sicer izjavili, da je vseeno boljša od otoškega vina. Sledilo je še pikadovanje v Maritimu, zmagali so pa Saš, Zoki, Tommy in Frenk.

Ob enih zjutraj je seveda sledila tradicionalna Sašova dobrota - ham&eggs.

Dnevna etapa: 24,7 NM
Z jadri: 2 uri
Z motorjem: 3 ure, 20 min


Sreda, 16.04.2008 Sali - Molat (Zapuntel)

Težko prebujanje za nočne ptice. Jutro mine predvsem v rekreaciji posadke na relaciji jadrnica - Maritimo - WC. Pa še trgovina je vmes. Ker so eni pač pozabljive sorte, morajo v trgovino večkrat. Ko so zaloge dopolnjene se skipper odloči za odhod v hladen, deževen, skratka neprijazen dan.

Ob 10:55 smo krenili iz Salija, cilj poti pa je bil Ist ali Molat. Večji del prvega dela naše poti nas je spremljal dež, vmes pa je padala tudi toča. Skipper Zoki je kmalu po izplutju dal vajeti v roke navigatorju Frenku in krmarju Tommy-ju, sam pa je zavzel udobno mesto v salonu in počival.

Navigator je za kosilo izbral uvalo Podgarbe na Molatu, krmar pa je varno pripeljal na sidrišče. Ko je sidro prijelo so se začeli trgati tudi oblaki in posijalo je sonce. Del posadke je jedel zunaj, del pa v salonu. Za kosilo je bil bograč, katerega sta s skupnimi močmi pripravila Sale in Čedo.

Po kosilu je del posadke samoiniciativno (pohvalno) počistil palubo. Ne vem sicer na katerem zelniku je zrasla ta ideja, vendar se fantje očitno hitro učijo (vsaj nekateri.)

Po kakšni urici na sidru krenemo naprej. Tokrat je skipper prelagal nadaljevanje poti po zahodni strani otoka, kar ni bila najbolj pametna odločitev, saj tukaj vetra skoraj ni bilo, medtem ko je po Virskem morju bilo kar nekaj vetra. Je pa zato Volvo pridno predel do našega končnega cilja - Zapuntel, na skrajnem severnem koncu Molata.

Zapuntel je prijazna "lučica" s pomolom in muringi, vendar smo na predlog starejšega možakarja jadrnico bočno vezali na notranji del pomola. S privezi upravljata oče in sin, ki imata koncesijo. Oče je prijazen, umirjen starejši možakar, katerega pa sin venomer priganja: "Ajde tata idemo sad to... sad ono...".

Takoj po pristanku pomalicamo in ugotovimo nekaj nezaslišanega. Doc, ki je tega dne dežurni, odide na sprehod po otoku in ne opravlja svoje dolžnosti, ampak pusti svojega partnerja Čeda na milost in nemilost posadki. Seveda takoj pade dogovor, da je neposlušnega Doca treba kaznovati s prekorednim dežurstvom, katerega bo opravil v petek.

Del posadke odide na ribolov, drugi del pa na sprehod do vasi Zapuntel. Kasneje dežurni Čedo nabaše nahrbtnik in žejnim ribičem odnese pijačo (to je dežurni). Posadka uživa v ribolovu (brez rib) in lovi zadnje sončne žarke pred sončnim zahodom.

Tega dne je bilo res pravo aprilsko vreme. Ponoči je na najvišjem vrhu Velebita - Zavižanu zapadlo par centimetrov snega, zjutraj je bilo kar nekaj neviht, dež je padal ves dopoldan, doživeli smo še malo toče na morju, nekje za nami pa se je v Srednjem kanalu pojavila pijavica. Popoldan se je zjasnilo in je bilo kar prijetno posedati na soncu.

Večer je minil v prijetnem objemu naše Vespere, eno so kartali, drugi pili, tretji počivali.

Dnevna etapa: 29,3 NM
Z jadri: / (??)
Z motorjem: 4 ure


Četrtek, 17.04.2008 Molat - Ilovik - M. Lošinj

Zjutraj nas spet pričaka neprijazno oblačno vreme. Po uradni napovedi, ki pravi da bo jugo tekom dneva in noči ojačal in bo v petek dosegel maksimum, se odločimo, da krenemo proti Iloviku in ne proti Rabu, kar je imel v mislih skipper. Ta odločitev spet ni bila dobra, saj v petek do večera sploh ni bilo vetra. Bolj točno napoved so imeli fantje na crometeo.net, ampak kaj ko je skipper verjel uradnim napovedovalcem.

No torej okrog 10.00 ure zapustimo Zapuntel in se odpravimo proti odprtemu morju in kasneje med Istom in Škardo spet proti Virskemu morju. Vetra je dovolj, zato že pri plovbi mimo Ista razvijemo jadra. Po Virskem morju nas polkrmni veter kar "fajn" premetava. Vetra je za 4 Bf, morje pa je nekje med 3 in 4 Bf.

Na krmilu je tokrat Frenk, ki drži smer proti Iloviku. Nad Ilovikom in Lošinjem se razprostira velik črn oblak, iz katerega najverjetneje lije. Vendar se ne damo, saj zadnje dni vedno prinesemo sonce tja, kamor priplujemo. V zavetju Silbe se valovi malce umirijo zato Tommy posadki postreže z malico.

Ko priplujemo v bližino Ilovika se tudi veter počasi umirja na 2 do 3 Bf. Med otokoma Ilovik in Sv. Petar se vežemo na bojo, kjer malo počivamo in seveda tudi jemo.

Po dobri uri in pol sklenemo nadaljevati pot proti Malemu Lošinju. Vmes se nam ponudi priložnost za malce orcanja, čeprav je smer kar precej izven našega kurza. Ampak imamo časa na pretek.

Že ko smo omenili orcanje je med novimi člani posadke začel delovati adrenalin, saj doslej še ni bilo prave priložnosti. Skipper je na krmilo posadil Frenka, na prednje jadro Saša, Danija in Čedota, sam pa je poskrbel za glavno jadro. Eni so v roke vzeli fotoaparat, drugi pa so kukali iz salona.

3, 2, 1, gremo... Najprej glavno jadro in nato še prednje... No ja, hitrost nam ni bila vrlina, pa še Frenk je malce zamudil na krmilu. Čez čas pa le ujame pravi veter in že nas prijetno položi. Ziko pa vse beleži s fotoaparatom, posname tudi filmček, kjer se lepo vidi naša nespretnost.

Po nekaj minutah orcanja, Zoki ukaže manever od vetra in smer proti Lošinju. Spet nas " guncajo" polkrmni valovi.

Do Malega Lošinja prispemo okrog 17.30 ure, na črpalki natankamo gorivo in se v dokaj močnem bočnem vetru "matramo" s pristankom. Še pred tem se zgodi nekaj kar se ne bi smelo, ampak se kdaj pa kdaj tudi zgodi. Čedo izgubi palico s kavljem za muring in je zaradi tega ves nesrečen. Seveda napravimo manever in palico rešimo iz vode, Čeda pa komaj pomirimo.

Po nekaj neuspelih poskusih končno varno pristanemo. Večer je ponovno minil v znamenju kart, pijače, hrane...

Dnevna etapa: 30,4 NM
Z jadri: 4 ure
Z motorjem: 2 uri


Petek, 18.04.2008 M. Lošinj

Ponoči nas kar precej ziba, saj je vso noč pihal jugo, kateri ima v lošinjskem kanalu prosto pot. Vmes je ponoči tudi deževalo in grmelo... tak kot skoraj vsako noč doslej. Dopoldan posije sonce, vendar se posadka odloči za dan počitka, zato ni prave volje za odhod na morje.

Sledi pohajkovanje po Lošinju, kupovanje spominkov, ampak problem je velik: "Težko se nabavi znate, izzvana je, skupa nabavna cijena, puno me košta, ali lava je iz Etne imamo tamo radnike koji je kopaju, a u Bosni je obrađuju..." No do večera smo nakupili nekaj malenkosti, nato pa odšli v Veli Lošinj na večerjo.

Spet smo si privoščili večerjo kot se šika v restavraciji Marina v Velem Lošinju. Ribja plošča, rdeče vino, travarica in .... 2.000 kuničev je šlo v nepovrat.

Za konec smo si privoščili prvovrstni koncert Katakomb banda. Vino je teklo kot kri...naprej pa kimamo...


Sobota, 19.04.2008 M. Lošinj - M. Sobota

Hja vrnitev domov, ki je ... žalostna... in vesela, kot vedno.

by. Zoki & Frenk

Prijava za uporabnike

Pozabil sem geslo | Nov uporabniški račun

×