Transfer Megaenergije

04.06.2014 Izola - Veruda - Cres - Rijeka. Od srede do petka. Vreme krasno - skoraj kičasto, vetra malo premalo, ampak vseeno dovolj za lepo jadranje. Jadrnica - posebna, kot pravijo jadralci JK Skipper iz Maribora - nepohištvena, lahka, hitra in neudobna za bivanje. Ampak ko zajadra, pozabiš na udobje...

Tako sem se z velikim pričakovanjem, ki je kasneje tudi bilo izpolnjeno, odpravil proti beli Ljubljani, kjer sem počakal na Mitka. Spotoma sta se pridružila še Jaka in Medo. Vsi štirje, vsa oprema in še kaj, smo se stlačili v avto in se odpravili dogodivščinam naproti. Čas, ki smo ga porabili za premeščanje Megaenergije iz suhega doka je bil seveda predolg, vendar je tudi temu prišel konec in končno smo imeli veter v laseh. Noja motor je še pel, bum je še ležal na tleh, ampak začelo se je in ti šteje.

Tako smo torej veselo motorirali do Umaga, kjer smo se odjavili in končno začeli dvigati jadro. Pred tem sicer nisem verjel kar sta govorila Miha in Gogo, vendar se je izkazalo, da sta imela prav glede dvigovanja glavnega jadra. Izkazalo se je za kar zahtevno opravilo posebej, če delaš to prvič na tak način, oz s takšnim sistemom vpetja glavnega jadra. Vsi problemčki pa so bili pozabljeni, ko je le-to potegnilo v slabem vetru s tako hitrostjo. Ja, je razlika s pohištvenimi in to velika...

Sledilo je prijetno jadranje v orco, včasih tudi laško do Verude, kjer smo se odločili prenočiti, saj je veter padel. Na betonski pomol pri bencinski sem skakal seveda sam, kot najstarejši udeleženec, čeprav sem vmes ugotovil, da me Miha prekaša v gibalnih sposobnostih. Ah, kje so ti časi.... Noja kakorkoli, koleno me še danes malo boli, barko pa smo privezali brez problemov, ter mirno prenočili. Fantje so mi odstopili glavno spalnico. Vam povem, da se Bujr Al Arab lahko skrije.

Naslednje jutro so sledila obvezna opravila in kava na bližnji terasi in končno odhod. Do Cresa je še daleč, naj že enkrat pihne kot je treba, da zglisiramo..... pa ni šlo. Če se prav spomnim smo malo jadrali, malo motorirali in končno pristali na Cresu, kjer je zopet Mitko uredil privez - ni kaj - pozna prijeme. Torej vezali smo se na turistično ladjo in obljubili, da zjutraj odrinemo pred njimi. Sicer drugače sploh ne gre, a ne? Popoldan in večer je bil lep, sončen, zanimiv. Pohajkovanje po Cresu, pica, pivo, rolke itd... in že je prišel večer. Aja, da ne pozabim, fantje so pohvalili mojo Vanečko kraljico, mene pa je bolelo še drugo koleno.

I zadnji dan se je zgodba ponovila, malo motor, malo jadra do Rijeke. Pokličem Mladena in uredim privez, ko pristanemo je vroče kot hudič. Malo se ohladimo na bližnji terasi in že je tu slovo. Adijo Mladen, adijo Gogo in Miha, odpeljite regato kot je treba. Vsekakor se še vidimo...

FS

Transfer JK Skipper

Transfer Megaenergije

Jadranje

Prijava za uporabnike

Pozabil sem geslo | Nov uporabniški račun

×